Kakšen smisel imajo prerokbe, če v resnici niso napovedi določenih vnaprejšnjih dogajanj? In čemu gredo ljudje s svojimi problemi k vedeževalcem, namesto da bi ustrezen nasvet iskali pri psihologu ali dobrem prijatelju?
Kdor verjame v svobodno voljo, seveda ne bo sprejel naziranja, da je prihodnost vnaprej usojena.
Prilika z astronavtom!
Na stvari pa lahko gledamo tudi drugače:
"Posameznikovo rojstvo lahko primerjamo z izstrelitvijo vesoljske ladje. Ob izstrelitvi so v kontrolnem centru znane vse okoliščine in manevri: raketa bo sledila določeni krivulji leta, v predvidenem trenutku se bo vesoljsko plovilo ločilo od rakete in se usmerilo na svoj kurz. Astronavtu ni treba ničesar početi: usmerjanje lahko prepusti tehnikom na Zemlji. Vendar pa ima na voljo tudi naprave in komande za ročno upravljanje plovila. Morda bo iz samega dolgočasja začel manipulirati z njimi in spreminjati smer. To ni vnaprej predvideno, pa tudi astronavt ne more predvidevati vseh posledic takega ravnanja. Ali pa morda v trenutku duševnega neravnovesja začne skakati po kapsuli in še njo spravi iz ravnovesja. Vse, kar naredi astronavt po svoji svobodni volji, bodo v kontrolnem centru sicer lahko zapisali in videli. Imajo pa tudi možnost, da astronavta takoj poučijo o tem, kakšne posledice bo imelo njegovo ravnanje - pa naj je to ravnanje še tako nepredvidljivo. To pa je tudi vse. Iz centra lahko astronavtu samo svetujejo.Če bo vztrajal pri svojem početju, bo morda zgrešil cilj in se zgubil v vesolju: takrat mu nihče z Zemlje ne bo mogel več pomagati."
Lahko da je s prerokbami enako.
Vedeževalec ali prerok s svojim znanjem sicer napove izide nekaterih ravnanje spraševalca in mu nakaže nekaj alternativ, nikakor pa ne more zares trditi, da se bo neki dogodek v prihodnosti nujno in zagotovo zgodil.
Vir: Na meji resničnega: čarovnice, vedeževalke, alkimisti, foto: profimedia