Hindujski izraz 'brahmacharya' ponavadi prevajamo kot celibat iz duhovnih razlogov. Vendar brahmacharya v resnici pomeni spolno čistost, ki se ne navezuje na odrekanje spolnosti, temveč na pravilno doživljanje spolne energije.
"Seks jeosnovna energija - prvobitna energija, skozi katero se rodiš, s katero si rojen. Osnovne celice tvojega telesa so seksualne, zato se človeški um vrti okoli seksa. Za Jogo, bojuj se s to energijo! Skozi boj ustvari drugačen center v sebi. Bolj ko se bojuješ, bolj postajaš integriran, vezan na drugačen center. Potem seks ni tvoj center.
Boj s seksom – zavesten seveda – bo ustvaril nov center v tvojem bitju, nov izraz, novo kristalizacijo. Potem seks ne bo tvoja energija. Ustvaril boš svojo energijo v boju s seksom. Drugačna energija bo prišla v tvoje bitje in drugačen center življenja, eksistence.
Za Tantro, uporabi seksualno energijo, ne bojuj se z njo! Ne bodi sovražen, ne razmišljaj o nasprotovanju; bodi prijateljski z njo! To je tvoja energija; ni slaba, ni zla.
Vsaka energija je le nevtralna. Lahko je uporabljena proti tebi, lahko zate. Iz nje lahko narediš blokado, oviro; lahko narediš korak. Lahko jo uporabiš!
Pravilno uporabljena postane prijateljska. Napačno uporabljena postane tvoj sovražnik. Energija ni niti eno niti drugo, je nevtralna."
~ Osho
Hindujski izraz 'brachmacharya' se v glavnem prevaja kot celibat. Vendar duhovni pomeni brahmacharye ni odrekanje spolnosti temveč čistost spolnosti.
Naša sodobna zahodnjaška družba, ki nosi v svoji kolektivni podzavesti močan pečat krščanske vzgojne ideologije, ponavadi zamenjuje ta dva pojma. Četudi zavestno govorimo, da je spolnost nekaj normalnega in naravnega, da jo sprejemamo in uživamo v njej, nekje globoko v podzavesti še vedno verjamemo, da je spolnost greh, da je umazana, nizkotna, ponižujoča, živalska in pesti nas občutek krivde. In v resnici smo razcepljeni, nevrotični.
Zavestno se dandanes bolj in bolj prepričujemo, da je spolnost naravna in normalna, vendar še vedno vzbuja nelagodje.
Čas je, da pozdravimo to razcepljenost in pričnemo odkrivati pravo naravo spolnosti.
Zdravljenje naše kolektivne spolne nevrotičnosti se začne pri pojmu čistost spolnosti.
Kaj pravzaprav pomeni, da je spolnost čista?
Osho pravi, da je spolnost osnovna energija in kot taka je nevtralna. Vsaka energija je nevtralna in ima potencial vplivati pozitivno ali negativno na človekov razvoj.
Energija pozitivno vpliva na nas, kadar jo sprejmemo in negativno, kadar jo zavračamo in se posledično bojujemo z njo.
Kakršnokoli energijo torej začutimo, naj bi sprejeli, začutili kot del sebe, del sebe, ki se giblje, ki je oživel in se giblje zato, da pripelje do transformacije, do določene spremembe. Ko se tako zlijemo z energijo, ko jo vzamemo za svojo in se poistovetimo z njo, je energija vir naše moči. In prav v tem leži ključ do zdravljenja kakršnekoli razcepljenost.
Strah nas je karkoli vzeti za svoje, strah nas je poistovetiti se s čimerkoli, saj se bojimo, da bomo na tak način izgubili sebe, se raztopili, izginili, izpuhteli.
Strah nas je začutiti in videti sebe v drugem, v zunanjem in zato ustvarjamo ločenost med sabo in vsem, kar zaznavamo ter se na vse pretege trudimo, da bi ohranili hladnokrvno distanco.
Vendar je prav v poistovetenju ključ do odrešitve. Osho pravi, da je prava ljubezen, resnična ljubezen – sočutje. Sočutje, stanje, ko sebe vidimo v vsem in vse vidimo v sebi. Vse stvarstvo vidimo povezano in prepleteno in jasno zaznavamo, kako medsebojno vplivamo eden na drugega. Zaznavanje te enosti je sočutje. Kadar zaznavamo to enost, ne mislimo/delujemo negativno, destruktivno, saj vemo, da naše misli in dejanja vplivajo na celotno stvarstvo.
Osho pravi, da je v človeški izkušnji najbližje sočutju materina ljubezen do svojega otroka. Kajti mati čuti, da je otrok njen, da je del nje. Vidi in zaznava ga globoko in nepreklicno povezanega s seboj in zato ga lahko brezpogojno ljubi.
Zaradi te brezpogojne ljubezni mati doživlja izkušnje, ki presegajo vsakdanjost – sluti otrokove občutke, otrokovo prihodnost, njegove sanje. Zaznava izvenčutno – zato, ker je sočutna, ker vidi sebe v svojem otroku in svojega otroka v sebi.
Zlitje z drugim, poistovetenje z drugim in sočutje sta torej ključa do ravnanja s kakršnokoli energijo.
Kadar smo sočutni, energija ne odteka iz nas, ne trošimo je in ne porabljamo jo na destruktivne načine. Kadar smo sočutni in zliti s drugim, usmerimo energijo tja, kjer je potrebna in jo zavestno uporabimo za potrebno transformacijo.
Spolna energija je umazana in ogrožujoča le, če jo sami doživljamo tako. To je naš pogled in naš odnos.
Kar dela spolnost negativno in neduhovno je naša sodobna obsedenost z njo, naš egoizem, naša naglica, naše pomanjkanje sočutja in sebičnost, naš kompulzivni odnos.
Spolni občutki so v današnjem svetu postali eni izmed redkih preživelih avtentičnih občutkov in zato smo jih začeli uporabljati kot drogo, kot beg pred kruto, ledeno realnostjo. Vendar kadar spolnost postane orodje, predmet odvisnosti, postane destruktivna.
Kadar imamo takšen kompulzivni odnos do spolnosti, je druga oseba naše orodje, uporabimo jo za zadovoljevanje lastnih potreb, ne zaznavamo je kot človeškega bitja ali celo božanskega bitja. Pred njo si zatiskamo oči in se obračamo stran. Kadar je spolnost takšna je prav zares destruktivna in bolje je, da se ji odrečemo, dokler je nismo sposobni doživljati na drugačen način.
"Seks prenešen v glavo, je seksualnost; razmišljanje o njem je seksualnost. Seks je izvor kreativnosti. Božansko ga uporablja za kreacijo. Seksualnost je prav takšna kot ljubosumje, jeza in pohlep – je vedno destruktivna. Seks pa ni, vendar ne poznamo čistega seksa. Poznamo le seksualnost. Seks lahko izgine, toda najprej izgine seksualnost. Potem postane seks čist, nedolžen akt; nato tudi seks izgine. Potem je tam brahmacharya. Ni nasprotje seksa, je le njegova odsotnost. In zapomni si to razliko; tega ni v tvoji zavesti."
~ Osho
se nadaljuje ...
Ana Drevenšek, Rdeči šotor