Daoizem, način življenja in spoznavanja, ki se je rodil na Kitajskem, je resnično darilo sodobnemu svetu. Uči nas predaje, ne-prizadevanja in spokoja. Zeng Liyan, kitajska daoistična svečenica razloži razlike med zahodnjaško in vzhodnjaško metafiziko ter daoistični način spoznavanja stvarstva.
Daoistična metafizika (xinger shang 形而上) ni ločena od fizike in empiričnega sveta (xinger xia 形而下), temveč ju vidi medsebojno povezana. Metafizični Dao se manifestira v spremembah in transformacijah fizičnega sveta v odnosu med strukturo (ti 体) in funkcijo (yong用). Dao je Eno.
Dao de jing 39: O združevanju z Enostjo
Že od pradavnine dosegajo enost:
nebo dosega enost skozi svojo jasnost;
zemlja dosega enost skozi svojo mirnost;
duhovi dosegajo enost skozi magične moči;
tokovi dosegajo enost skozi svojo polnost;
desettisočera bitja dosegajo enost skozi svojo plodnost;
kralj in posestniki dosegajo enost postajajoč voditelji sveta.
Vsi so izrazili te lastnosti.
Če ne bi bilo jasno, bi se nebo lahko razklalo;
če ne bi bila mirna, bi se zemlja lahko skvarila;
če ne bi imeli magičnih moči, bi duhovi lahko izginili;
če ne bi bili polni, bi se tokovi lahko presušili;
če ne bi bila plodna, bi lahko desettisočera bitja izginila;
če ne bi bili plemeniti in odlični, bi bili kralji in posestniki lahko strmoglavljeni.
Zato ima plemenitost svojo korenino v ponižnosti,
osnova odličnosti je nizkost.
Zaradi tega si kralji in posestniki pravijo "sirote", "osamljeni", "lačni".
Ni morda tako zato, ker verjamejo, da je ponižnost njihova korenina?
Zato ker doseči najvišjo slavo ni prava slava.
Ne želeti si biti vreden kot dragoceni žad;
biti vsakdanji kot pogosto kamenje.
Dao ni le izvor desettisočerih bitij, temveč le-ta tudi razvijajo svoj značaj skozenj. Zahodnjaška metafizika je nagnjena k razločevanju med metafizičnim in empiričnim svetom, zato postane dokončno spoznavanje realnosti skozi empirični svet oteženo. Daoistična epistemologija razlaga, da je Dao izvor univerzuma, prav tako pa je predmet spoznavanja. Vendar kako je lahko ničnost spoznana? Daoistična metoda spoznavanja je tiho opazovanje (jingguan 静观) in mistično raziskovanje (xuanlan 玄览).
Dao de jing 16: O mističnem raziskovanju in spoznanju Enosti
Ko prideš na vrh praznine, ohrani mirnost in trdnost.
Desettisočera bitja se pojavijo vsa naenkrat:
jaz opazujem njihovo vrnitev.
Brezštevilna, brezštevilna bitja,
vsako se vrne domov k svojim koreninam.
Vrniti se h koreninam je mirnost,
je vrniti se k svoji usodi.
Vrniti se k svoji usodi je večno.
Poznati večno je razsvetljenje;
ne poznati večnega je biti brez korenin
in povzročati lastno uničenje.
Poznati večno je biti strpen,
strpen zato, ker si pravičen,
pravičen zato, ker si darilo,
darilo zato, ker si nebeški,
nebeški zato, ker si združen z Daom,
združen z Daom zato, ker si večen.
Brez jaza ni nobene nevarnosti.
Tiho opazovanje je stanje uma, ko je v popolni mirnosti in praznini; dovoljuje notranje gibanje proti korenini. Mistično raziskovanje vsebuje racionalno in intuitivno refleksijo v tem mirnem in praznem umu. Ko um doseže samotno mirnost in je kot čisto ogledalo, se bo vse na svetu pojavilo v njem in zgodi se lahko resnično spoznanje. To je metoda Daoističnega spoznanja, ki ustvarja zvezo med osebkom "Jaz" in večnim Daom.
Zeng Liyan, prevedla: Ana Drevenšek