Hoditi po poti srca pomeni postati nič in služiti užitku obstoja.
Govoril vam bom o srcu, o poti srca, katere bistvo je popolna predaja življenju. To pomeni postati nič in služiti užitku obstoja. Govoriti o srcu pomeni sprejeti, da obstajajo očem skrite informacije.
To, kar razumete pod pojmom srce, kar je vsepovsod toliko opevano, je pravzaprav velika laž. Vsi govorimo o čutenju iz srca, ljubezni iz srca, o doživljanju ljubezni v srcu – pa mi pokažite to točko na svojem telesu, od kod prihaja ljubezen in kaj je sploh srce?
Srce ni navaden organ, temveč je v duhovnem pomenu točka v nas, ki nas povezuje s celotnim stvarstvom. Da bi razumeli, kaj je srce, se morate najprej izprazniti in odpreti čutenju. Bistvo srca lahko namreč doživite le v tišini, stanju brez misli, do katerega vodi meditacija.
Dokler ne boste spraznili svojih misli, dokler ne boste postali popolnoma prazni, ne boste mogli zares začutiti srca. Dokler je kozarec poln, vanj ne gre nič več vsebine. Najprej ga je treba izprazniti. Tako je tudi z vašim umom. Ko boste z meditacijo svoj um začeli nadzorovati, ko boste sposobni nadzirati samomnožeče se misli, ko boste našli ventil ali luknjo, skozi katero bodo lahko misli odhajale, in boste postali prazni, šele takrat se bo lahko zgodilo prebujenje– šok ob spoznanju, da ste vse svoje življenje spali v iluziji, da ste budni.
To, kar morate razumeti, je, da poleg telesa obstaja nekaj, kar živi v tem telesu. Brez tega, čemur pravimo duša, duh ali srce, telo ne more živeti. Telo je samo nosilec določenih duhovnih stanj.Človek je pravzaprav edina kreacija, ki ima sposobnost, da hkrati živi v materialnem svetu – svetu telesa in v svetu duha.
Vendar dušo, duh ali srce lahko spoznamo le skozi doživetje, skozi izkušnjo torej, ne preko možganov oz. razmišljanja. Da bi doživeli to luknjo ali prehod in razumeli tudi višje ravni življenja, morate najprej postati čisti.
Srce se lahko odpre in razodene le čistemu človeku. Poudarek je na čistosti. Če bi pogledali vase, kaj bi videli, kaj se v vas dogaja? Bolj ali manj ste polni različnih strahov, zasnovanih na negativnih mnenjih, sodbah, čustvih. Kako ste lahko zadovoljni sredi tega lastnega umazanega notranjega prostora?
Spoštovati samega sebe in se ljubiti najprej pomeni počistiti svoj notranji prostor – vse, kar niste vi, kar ste sami ali kdo drug odvrgli in pozabili na to. Da bi imeli možnost za to, da ste, kar ste, se morate najprej notranje očistiti, kajti čistost so prva velika vrata do srca. Ko se osvobodite vsega, ko ostane samo to, kar ste, zadišite po čistosti, navzven začnete sevati čistost.
Dokler pa imate v sebi nešteto želja, kako ste lahko čisti? Kako lahko čutite, kaj je ljubezen, če imate v svoji glavi sto želja! Večina ljudi danes le misli, da čuti. V resnici ne čutijo oz. čutijo le svoje misli in tako ustvarjajo lažne predstave dogodkov.
Bistvo življenja lahko najdete le znotraj srca, nikjer drugje. Srce kot črpalka za kri ni isto, kot je srce v duhovnem svetu. Prvega imata tako živ kot mrtev človek, duhovno srce pa ima samo človek, ki je odprt in povezan z višjim nivojem obstoja ali z drugačno dimenzijo, v kateri živi srce.
To je dimenzija ljubezni, o kateri so še govorili naši praprastarši, ki so bili še odprti in so čutili. Tudi vi morate najti način, kako priti v stik z dušo, duhom oz. s srcem. Dokler ne greste skozi srce, je nemogoče razumeti, o čem govorijo mistiki in pesniki, ko govorijo o božanski ali kozmični ljubezni.
Fizična ljubezen je v bistvu le priprava za višji nivo doživljanja ljubezni, kjer je ljubezen tako močna, da lahko v njeni energiji zdržijo le redki.Človeku se lahko od tega močnega občutka ljubezni v resnici zmeša, če ni zadosti pripravljen. Zato večina, ki se jim kaj takega zgodi, raje pobegne nazaj, v stare tire, na poznani teren, kjer je vse predvidljivo. Četudi ni lepo, je znano in na videz varno.
Če želite spoznati ljubezen, se morate odpreti. Pojdite globoko vase, poniknite v srce. Ugotovite, zakaj vas boli, ko vas nekdo prizadene, pojdite še globlje in globlje, dokler ne najdete vibracije, ki je tako močna, da vas bo neustavljivo potegnila v življenje.
Ne bojte se, tisti, ki je zares živ, v resnici neprestano hodi po robu prepada, pa vendar nikoli ne pade, ker znotraj nas obstaja program, ki varuje vse možne norosti, če se zares prepustimo.
To je tako preprosto, da se je večini težko sprijazniti s tem in biti občutljiv, čustven, srečen brez razloga. Če je to vaša resnična narava, če je sreča vgrajena v vas in lahko deluje 24 ur na dan, zakaj potem nenehno iščete razloge za to, da bi bili lahko srečni?