Medtem ko mnogim ne pomeni nič več kot to, da si z nekom delijo vse običajne življenjske malenkosti, je za druge intimnost privilegij, neprimerljiv užitek in zavetje, v katerem okušajo prave radosti življenja.
V šestdesetih je bil seks z vsemi in povsod družbena konvencija. Izraziti se (tudi) spolno je bila dolžnost vsakega dobrega državljana. V osemdesetih smo se z zabav vrnili domov, utrujeni in naveličani. V devetdesetih smo zaklenili ključavnice, znova oblekli pižame in nataknili copatke.
Zdaj uživamo v čudovito opremljenih stanovanjih, ljubimo se na vodnih posteljah, kopalnic že dolgo nimamo več le za umivanje, beremo knjige na čudovitih divanih, kupujemo drage sobne rastline, zgoščenke in pisano sadje za v košarico. Svet ideologij smo zamenjali za svet čustev. Družina je spet pomembna, aids nas je streznil. Intimnost kot projekt. Želja po pristnih čustvenih odnosih se je prepletla z zvestobo iz nujnosti. Zmagovita kombinacija.
Portret intimnosti
Prvo presenečenje. Ko sem spraševala prijatelje, kaj si predstavljajo pod besedo intimnost, sem ugotovila, da vsaj polovica ljudi doseže večjo intimnost s predmeti(!) v zasebnih prostorih, na samotnih krajih ali v umetniških galerijah. Intimnost ima seveda, kot vsaka druga stvar, mnogo obrazov. Mnogi imajo svojo potrebo po intimnosti za slabost in so jo potlačili globoko vase, spet drugi se zavedajo, kako dragocena je, zato jo zavestno iščejo, gojijo, negujejo.
Kakor koli, oba odnosa razkrivata, da imamo ljudje potrebo po intimnosti. Tisti prvi toliko kot drugi, ali celo bolj. V življenju vsakega od nas so intimne izkušnje in so intimne zveze. So tisti zmuzljivi vznemirljivi trenutki z znanci in neznanci in so leta, desetletja intimne rutine, ki vnaša harmonijo v vsak dan. Med tem ko je čas v prvem primeru naš sovražnik, saj ne dovoli iluziji, da bi preživela v območju fantazije, je v drugem primeru naš zaveznik.
Zbiratelji intimnih trenutkov so v resnici zaljubljeni v ljubezen, bežna intimnost je njihova droga in soudeleženci le sredstvo za izpolnitev njihovih fantazij.
Pogoji, v katerih se udejanji intimni odnos, pa so drugačni. Tu komunikacija z drugo osebo steče na vseh nivojih. Intelektualnem. Čustvenem. Duhovnem. Telesnem. Seksualnem. Tako na koncu zadostuje le pogled ali gesta, da bi razumeli, da bi se razumeli.
Čas iluzijam res zadrgne vrat, a je naklonjen razvoju – ni romantično, pa ga vseeno imenujmo – pajdaštva.
Čustvena intimnost
Predvsem na področju čustvene intimnosti pa se sčasoma pojavijo težave. Zdrava čustvena intimnost v tem smislu pomeni vživeti se v kožo drugega, ne da bi pri tem izgubili lastno identiteto. Pomeni odpreti se in sprejeti drugega v svoj osebni prostor, ne da bi se pri tem počutili ogrožene, napadene, poškodovane. Zdrava čustvena intimnost je torej oprta na močno individualno avtonomijo.
Da pa bi jo v življenju lahko uživali, moramo prepoditi marsikateri strah. Moškim je seveda še težje. Že po tradiciji se ukvarjajo s posli, z idejami, s politiko in z vojnami. Z zunanjimi stvarmi. Moški so običajno sposobni intimnosti le, če je ta opravičljiva s plemenitimi razlogi ali posebnimi okoliščinami. Moški torej dobesedno vpijejo po intimnosti, le da je njihova prošnja zamaskirana. Da bi ohranili videz svoje moškosti, velikokrat plačajo z osamljenostjo, depresijo in s psihosomatskimi boleznimi.
Anatomske razlike, ki svet ločujejo na moško in žensko, nimajo nobene zveze s psihično biseksualnostjo, ki je lastna vsem ljudem. Willy Pasini, avtor knjige 'Intimnost', meni, da je spoštovanje lastne biseksualnosti eden od osnovnih pogojev za razvoj dobrega intimnega odnosa s samim seboj in z drugimi.
In pogoj?
Samozavest. Le samozavestna oseba se zna čustvom predati brez strahu. Le samozaupanje ustvari pogoje za to, da se oklep, ki ga nosimo, spremeni v nekakšno porozno membrano za izmenjavo z drugimi. Da bi bila čustvena intimnost mogoča, mora naša notranjost postati trdna, nedotakljiva, lupina pa prepustna, elastična. Na takšen način dve osebi dobita skupen prostor, ki ju obenem združuje in ločuje.
Tako se zdrava čustvena intimnost sploh vzpostavi. Če pa želimo, da bi trajala, moramo imeti dober in iskren odnos s svojim najglobljim jedrom. To pomeni, da moramo pri sebi sprejeti tudi temnejše plati svoje osebnosti, pred katerimi bi raje zamižali, saj se jih sramujemo.
Tina Torelli