Parna kopel ali sitz bath je čudovita pomoč pri bolečih menstruacijah, uporablja pa se tudi za okrevanje po porodu.
Parno kopel pripravimo tako kot čaj ali kot pripravek za inhaliranje – v vrelo vodo vsujemo zelišča po izbiri; za maternico so to ponavadi ognjič, rožmarin, rman, tropotec, deljenolistna srčnica, sivka, kamilica, materina dušica... Nato lonec z vročo zeliščno mešanico postavimo v WC školjko in se preprosto usedemo na školjko. Para se bo dvigovala proti naši yoni, vstopila skoznjo in potovala po poteh naše maternice. Včasih je priporočljivo nekaj časa počakati (pustiti pokrov na loncu, da zdravilna olja ne izparevajo v zrak), preden se usedemo nad kopel, saj je para prevroča in neudobna. V zadnjem tednu menstrualnega cikla (torej teden pred krvavitvijo) 3-krat opravimo parno kopel, po približno 20 minut. Po parni kopeli se toplo zavijemo in eno uro počivamo. Obred opravljamo, dokler menstruacija ni več boleča.
Za parno kopel obstajajo tudi posebne posode, ki se prilegajo WC školjki, vendar je prav tako učinkovit lonec prave velikosti, ki ga postavimo v WC. Seveda lahko postavimo lonec tudi na tla in se na primer s pomočjo pručk usedemo nad lonec. Okoli sebe ovijemo rjuho ali brisačo, da usmerimo tok pare samo k sebi, da se ne razprši.
Zakaj je parna kopel tako zdravilna? Seveda so zdravilna zelišča in zdravilna para, ki potuje po yoni do maternice. Vendar se mi zdi pomembno izpostaviti še en aspekt zdravilnosti teh kopeli: zdravilen je obred. Ko si pripravljamo parno kopel, si zavestno vzamemo čas za počastitev svojega menstrualnega cikla, svoje krvavitve. Zavestno pripravimo zelišča in kopel, si vzamemo čas, da sedimo nad kopeljo in si nato vzamemo čas, da po kopeli počivamo. V našem umu ustvarja ta obrednost blagodejen učinek.
Svojemu telesu nezavedno sporočamo, da ga imamo rade in da se nam zdi vredno razvajati ga in skrbeti zanj. Našemu telesu in duši nezavedno sporočamo, da se nam zdi dobro biti ženska in da imamo rade svojo ženskost, saj ji namenjamo tako krasno doživetje in toliko svojega časa.
Telo nam to skrb, nego in čaščenje vrača z blagostanjem in menstrualnimi krvavitvami, ki so kot kompostiranje, ne kot križanje.
Z obrednostjo parnih kopeli ozavestimo cikličnost svoje časovne izkušnje. Vsak mesec se ustavimo in namenimo svoj dragoceni čas skrbi zase in za svojo dušo. Vsak mesec rečemo NE zahtevam okolice in se obrnemo vase. Vsak mesec izkusimo smrt in ponovno rojstvo. Rojevamo novi-stari koledar. Koledar krogov in ciklov in spiral. Koledar kroženja časa, menjavanja smrti in rojstva, koledar, ki se ne osredotoča na količino pretečenega časa, temveč na njegovo vsebino.
Ana Drevenšek, www.rdecisotor.com