Marsikdo se sprašuje, ali so duše prisotne le v ljudeh, ali so prisotne tudi v živalih. Odgovor zahteva bolj kompleksno razlago.
Z razvojem našega planeta so se duše naseljevale v vsa živa bitja in spoznavale zakonitosti na Zemlji. Gravitacija in gostota Zemlje sta zelo izčrpavajoči za duhovne energije, zato jim je bivanje olajšano ob ustrezni energetski podpori zemeljskih živih bitij. Z duhovnim razvojem duš se je njihovo bivanje usmerjalo le na tista živa bitja, v katerih so duše lahko napredovale. Tako so bile duše prisotne samo v ljudeh in živalih.
Z razvojem so bile duše le še v nekaterih živalih, najdlje v delfinih in samorogih, zato se tudi določene duhovne energije imenujejo po njih in prevajajo ženski del ljubezni v Devinskem kraljestvu. Danes pa ni več duš, ki bi se še lahko duhovno razvijale v telesih živali.
To je ena plat zgodbe, zakaj duše niso več prisotne v živalih. Druga je potekala vzporedno s prvo, in sicer je to dominanten odnos človeka do drugih živih bitij. Bog ljubi vsa živa bitja in jim daje moč in dostojanstvo. Razvoj človeštva pa se odmika od sprejemanja vseh živih bitij kot sebi enakim. Naš odnos do živali, ki postanejo naša hrana, je katastrofalen, saj le-te trpijo neživljenjske muke, zato da so naša hrana. Kadar je ogrožen človekov interes, ta ne pozna usmiljenja do sebi bližnjim.
Filozofija ni samo ljubezen do živih, ampak tudi do znanja o živalih, ki jih dnevno pojemo. Vegetarijanstvo ni prava pot za vse, ki ljubijo živali, a je pokazatelj narodne zavesti o sprejemanju živali kot sebi enakih. Marsikje je zavest na dokaj nizki ravni, ker ne sprejemamo blagostanja, ki nam ga Bog nudi v naravnih zakonih narave in samega Boga kot dela Božjega poslanstva, ki ozavešča Božjo voljo o sprejemanju Boga v vseh živih bitjih kot sebi enakih. Bog ljubi živali in jim daje moč za dostojanstveno smrt na svojem koncu prehranske verige, kjer končajo kot potrošni material, kar jim jemlje dostojanstvo do življenja.
Duše ravno iz tega razloga v njih niso prisotne, saj ne morejo napredovati v telesu, ki ni in ne bo drugim enako. In to je druga plat te zgodbe.
Obstajata pa še tretja in četrta zgodba. Naše duše so povezava z Bogom in duhovnim svetom. Naše misli so okrepljene z energijo naše duše in tako ustvarijo povezavo z duhovnim svetom. Misli so ustvarjalne in sprožajo določeno reakcijo. Če so misli oz. prošnje za duhovno pomoč pravilno usmerjene, pridejo do najvišje hierarhije našega duhovnega vodstva in tako uspemo ustvariti optimalno duhovno pomoč. Če bi bile duše še zdaj prisotne v živalih, si lahko zamislite, kakšna zmešnjava bi vladala v duhovnem svetu, ob neštetih mislih živali, ob prej omenjenem človeškem ravnanju do njih.
Domači ljubljenčki, predvsem psi, prevzamejo energijo lastnika in čutijo energetsko pripadnost do lastnika, tako se marsikatere lastnosti z lastnika prenašajo na psa.
Sandi, www.meditacija-sandi.com