Ustaljeno je mišljenje, da so dojenčki nemočna bitja, ki ničesar ne znajo in se morajo vsega šele naučiti. Vendar se je v pediatriji razvil nov odnos do novorojenčkov – univerzalna stimulacija – ki verjame, da se otroci rodijo z izkušnjami in znanjem. Pogovor s pediatrinjo Jeleno Jovanović.
Univerzalna stimulacija je posebni pristop k pregledu in diagnosticiranju pri novorojenčkih. Temelji na spoznanju, da otroci nosijo s sabo svoj lasten ontogenetski, filogenetski in kozmični zapis. Vsak otrok ima darove in izzive, ki jih prinese s seboj in ki jih lahko prepoznamo s pomočjo univerzalne stimulacije.
Pediater, ki pregleduje dojenčke po načelih univerzalne stimulacije, dojenčka vidi kot bitje z izkušnjami in znanjem, njemu enakovredno.
Za razliko od konvencionalnega pediatričnega pregleda, med katerim se zdravnik k otroku obrača kot k primitvnem bitju, se med tem pregledom pediater do dojenčka vede s spoštovanjem, ljubeznijo, z njim se sporazumeva ter ga spominja na tisto, kar mu je znano in blizu.
Ta pristop je razvil srbski zdravnik Predislav Vučićević pod imenom »Pogovor z dojenčkom« pred približno tremi leti. Dr. Jelena Jovanivić, pediatrinja, ki pri svojem delu uporablja ter razširja spoznanja dr. Vučićevića, pravi, da se novorojenčki rodijo z veliko izkušenostjo. V maternici doživijo tako ontogenezo – razvoj lastnega bitja iz ene celice v kompleksen organizem, pa tudi filogenezo – ponovitev celotne evolucije od nastanka živih vrst do človeka. V maternici se otrok uči različnih spretnosti, ki mu bodo pomagale preživeti, ko se rodi – uči se plavanja, požiranja, držanja. Ne uči pa se le motoričnih veščin, temveč tudi kognitivnih. Nato med porodom otroček uporabi veliko tega pridobljenega znanja – postavi se v porodni kanal, prodira navzven, prilagaja se na popolnoma nove pogoje.
In vse to se zgodi popolno in natančno v večini primerov. Ponavlja se ciklus življenja iz zapisa, ki prebiva v vsaki celici, v vseh možganih, v višji modrosti vesolja vse od nastanka. Tako kot v reku »Tako kot zgoraj, tako spodaj«, veliko filozofij govori o nasprotjih, ki se neprestano ponavljajo, prelivajo, dopolnjujejo v svojstveni kreaciji v ritmu naravnega, božanskega.
Kadar pregledujete dojenčka z vidika univerzalnega zdravljenja, ste kot zdravnik preprosto priča procesu, v katerem se ponovno aktivirajo naravni tokovi. Za vsakega dojenčka je koristno, da doživi tak pregled. Pričakate ga z znanimi informacijami, že ko ga vzamete v naročje, z načinom, kako to naredite, ga spominjate na poznane dejavnosti. Oponašate popkovino, maternico. S temi močnimi poznanimi informacijami mu date znamenje, da ste enaki kot on – skupaj sta dve bitji, ki se lahko pogovarjata, izmenjujeta energije, eden drugemu pomagata, iščeta, kreirata.
Napisali: Manja Perić Mitić in Ana Drevenšek