Univerzalni zakon sreče pravi, da delovanje iz srca (torej v skladu s sabo, s svojim notranjim bistvom, in ne iz strahov) prinaša notranji mir in srečo.
Razlika med nami in razsvetljenimi ljudmi je le-ta, da slednji nimajo strahov in lahko popolnoma delujejo iz srca.
Mnogi med nami bodo sicer rekli, da se morda bojijo le smrti ali pa nastopanja v javnosti, ki sta sicer dva izmed najpogostejših strahov pri ljudeh. Žal so ti tako ujeti v svet svojih strahov, da ostalih sploh ne vidijo več. Ogromno strahov je namreč podzavestnih, do katerih se na zavesten način izjemno težko dokopljemo.
Zato se je dobro poslužiti kakšne tehnike, kot je regresija ali povezovanje z univerzalno zavestjo (oz. višjim jazom, dušo, kot individualno zavestjo), ki nam pomaga, da se dokopljemo tudi do tistih strahov, ki se jih ne zavedamo.
Na enak način se lahko rešimo tudi strahu pred prihodnostjo. Ni naša naloga, da ga hranimo, ampak da ga odstranimo. Tehnik za to je kar nekaj. Mogoče pa je v prvi fazi najlažje, da preprosto sprejmemo najhujšo situacijo, ki se lahko zgodi v prihodnosti, in strah predihamo. Ko to storimo, lahko sledimo svojem srcu in ne počnemo stvari, ki hranijo naš strah, ampak tiste, ki nas razveseljujejo in polnijo naše srce.
Tako ne kopičimo stvari zaradi strahu, ampak počnemo tiste stvari, ki nas veselijo. Ne vzdržujemo odnosov, ker nam bodo mogoče nekoč prišli prav, ampak preživljamo svoje življenje s tistimi, s katerimi nam je lepo. V kriznih trenutkih pa se nato zgodi, da smo točno ob pravem času na pravem mestu in krize ne doživljamo, pa čeprav se vse okrog nas podira.
Ozaveščeni kreatorji nismo sužnji okoliščin
To je zato, ker je vse, kar obstaja, del univerzalne zavesti, del informacijskega polja. Zrak, voda, naša celica, hiša, vse je iz informacij. Vse je povezano. Ko delujemo v skladu s svojim srcem, svojim bistvom, torej brez strahov, smo z vsem v ravnovesju.
Samo univerzalni zakon sreče moramo upoštevati in vse manj je trenutkov, ko hranimo strah, in vse bolj polno je naše srce. Strahu pred prihodnostjo pa je vse manj.
S tem pa tudi prenehamo biti sužnji sistema in zunanjih okoliščin, ampak postanemo ozaveščeni kreatorji, ki si sami krojimo srečo v skladu s svojim srcem.
Mag. Agata Kopač, AI-coach, regresoterapevtka, Inštitut za sr(e)čno družbo