Ženske smo po svoji naravi svečenice, šamanke. Duhovno zavedanje ter življenje v skladu z duhovnimi zakoni je za nas nekaj popolnoma naravnega, saj je to del našega bitja, dar, ki nam je dan s tem, da smo ženske.
Ženska, ki je povezana s svojim telesom, se zaveda njegovega naravnega ritma ter ga spoštuje, s tem pridobi poznavanje skrivnosti, ki je večini ljudem skrita. Ženska postane umirjena, sposobna potrpežljivosti, čakanja. Zavedati se začne cikličnosti vsega, kar se rojeva na Zemlji – zaveda se, da imajo vse stvari svoj življenjski cikel, ki se začne s spočetjem in konča s smrtjo.
S tem pridobi ženska zavedanje o procesu življenja, o naravi življenja. Zaveda se, da je ob času spočetja želja, misel, ideja ranljiva, neubesedljiva, nedoumljiva, da biva kot čustvo, navdih, energija. Ob času spočetja, ko se rodi ideja ali želja, ženska ve, da je treba z njo ravnati pazljivo, z veliko spoštovanja in potrpežljivosti.
Ženska v sebi vidi, kako ima vsak zarodek – dobra ali slaba misel/želja/namera – potencial, da se razvije v nekaj mogočnega in vplivnega. Zato je pazljiva s slabimi mislimi, željami in idejami ter jih ubije. Zato neguje in ščiti dobre misli, želje in ideje ter jih hrani, da bi se razcvetele.
Ko se to bitje, ki je bilo spočeto, začne razvijati, ga ženska hrani, varuje v svojem naročju, napaja ga z vsem, česar se je že sama naučila, daruje mu svoje znanje in življenje, da bi se lahko razvil ter se razcvetel. Zaveda se, kako pomembno je varovati ta zarodek: to idejo, ki smo jo dobili, željo, ki jo gojimo v srcu, misli, ki se nam porajajo v umu.
Ve, kako pomembno je, da se zavedamo, da je naš zarodek nežen in nedolžen, čist ter da potrebuje našo zaščito. Od nas se pričakuje, da kot dobri starši svojega zarodka znamo ločevati med dobrim in zlim, dobrohotnim in zlonamernim, zavednim in nezavednim ter da si ne zatiskamo oči pred dejstvom, da so na našem svetu tudi sence, pred katerimi ne smemo izpostavljati svojega zarodka.
S svojo osredotočenostjo pretaka v zarodek neomajno količino energijo in mu pomaga, da se dvigne nad mejo gole potencialnosti ter postane manifestacija, resničnost. S svojo osredotočenostjo prav tako odganja vse, kar bi ga omejevalo ali mu celo škodilo. To je zelo pomemben del procesa kreacije – zaščita, osredotočenost na dobro.
Ko se bitje, ki ga je hranila, rodi, mu ženska vdihne svoj blagoslov. Z blagoslovom mu da samostojnost, neodvisnost. Ne navezuje se nanj – na svojega otroka, idejo, uresničitev svoje želje. Zaveda se, da ima bitje, ki ga je spočela ter manifestirala, svoje življenje, da diha svoj zrak, ima svojo smer, svojo pot. Prepusti se čudežu, ki ga je prinesla na svet, opazuje ga, občuduje ga, čudi se mu, pusti se mu presenetiti. Popolnoma je prepuščena bitju, ki ga je ustvarila v ljubezni.
Ko bitje raste in se razvija, ko ubira svoje poti, ki jih sama ni niti slutila, mu vliva svojo ljubezen, svoje blagoslove, svoje védenje. Podpira ga s svojo pozornostjo in osredotočenostjo, z isto osredotočenostjo, s katero mu je omogočila udejanjanje – zdaj je osredotočena, da je bitje močno, da raste, da se premika naprej, da se prepušča transformacijam. S svojo ljubeznijo skrbi, da ima bitje dovolj moči, da se nikoli ne ustavi, da vselej raste ter da se ne boji transformacij, preobrazb, spreminjanja svoje narave in namena.
Nato bitje spusti – spusti otroka, ki je odrasel, spusti željo, ki se ji je uresničila, spusti idejo, ki jo je uresničila. Spet se prepusti. Počiva. Izpolnjena je, poglobi se vase. Meditira o procesu kreacije, spoštuje in časti ga, časti življenje, večno transformacijo, ter moli, da bi se večno nadaljevalo, v spokoju. Vsakemu bitju, ki je bilo spočeto in ki bo spočeto, želi polnost, moč, zagon, da se v popolnosti razvije in doživi svoje transformacije, zaradi katerih je bil spočet.
Ženske se zavedamo prave narave življenja – njegovega pravega namena. Družba, v kateri živimo, je moška: podzavestno verjamemo, da lahko uspemo le s trdim, napornim in dolgotrajnim delom ter da nas morata pri tem voditi tekmovalnost in individualizem. Veliko energije, volje in uvida izgubimo, ko velike količine energije vlagamo v stvari, v katere v resnici ne verjamemo in si jih ne želimo, a le zato, ker smo prepričani, da bodisi nismo vredni/sposobni nečesa večjega bodisi verjamemo, da moramo početi nekaj, kar nam ni všeč zato, ker je varno.
Strah nas je sprememb, tveganja in ne upamo si delati zaradi sporočila, ki ga želimo prenesti, nekega višjega namena, saj se preveč bojimo za svojo varnost. Ne zavedamo se, da zahteva vsaka srčna želja, vsaka ideja čas in ustrezno nego – ki se je zavedamo ženske, saj je to zavedanje del naše ženske narave. Kadar ne uspemo takoj, v prvem poskusu, in kadar stvari ne prinašajo želenih učinkov točno takrat, ko si naš um tega zaželi, odnehamo, saj menimo, da to ni to, tega nismo sposobni ali to nima smisla. Vresnici pa se zadev le lotevamo napačno – kako lahko moški nosi in rodi otroka? Ne more.
Lahko pa ga spočne z žensko, ki ga bo znala prinesti na svet. Ženske, zavedati se moramo svojih notranjih ciklov: opazujmo svoj menstrualni cikel, od katerega se lahko veliko naučimo o duhovnih, kreativnih in čustvenih procesih. Oprimo se tega novega védenja ter delujmo v skladu z njim. Sprva bo težko, saj smo navajene povsem nasprotnega delovanja – akcije, energičnosti, električnosti. Sprva bomo morale iti proti svoji naravi ter imeti veliko zaupanja. Ko bomo dovolj močne in bomo vodile svoja življenja s svojo zavestjo in ne svojo dejavnostjo, bomo zgled tudi drugim, moškim.
Zapomnite si, ničesar vam ni treba razlagati, kazati, razstavljati – to je vaše notranje bogastvo in z njim morate ravnati previdno. Če boste živele v skladu s svojimi notranjimi zakoni in zavedanjem, boste učiteljice, voditeljice, ki učijo na najbolj učinkovit način – tako, da so.
Vaša Ana ThanaDoula, Ana Drevenšek
Beli nagelj - akcija za podporo babicam
Na Mednarodni dan babic, ki bo v nedeljo, 5. 5. 2013, se bodo ob 13. uri odvijali miroljubni shodi pred slovenskimi porodnišnicami v podporo babicam in svobodni izbiri poroda. Akcijo podpirajo tudi številne znane Slovenke. Več ...